Včeraj sem se lotila prav posebnega projekta – v meni se je prebudi duh “naredi sam” ustvarjalke. Vsedla sem se na avtobus, pripotovala do staršev, našla svoj prašni “artbox”, ga zapakirala in odhitela domov s svojimi ustvarjalnimi pripomočki pod roko.
Torej, dobila sem navdih, da spravim skupaj svojega lastnega lovilca sam – dream catcherja, if you will. Pri obroču je potrebno malo improvizacije – če pri roki ravno ni popolnega lesenega obroča.
Jaz sem kar iz plastičnega krožnika s pomočjo olfa noža izrezala obroč. Prav pridejo tudi kakšni plastični pokrovi od skute ali podobne embalaže. Če ustvarjate z malimi otroci morda res bolje, da poiščete kakšno alternativo, da ne bi bilo kakšne ureznine po nepotrebnem.
Lahko pa se prvega koraka lotite kar sami in obroč ovijete z vrvjo, za pritrjevanje sem si pomagala kar s pištolo za lepilo, če vam pomagajo otroci, morda spet res bolje, da se poslužite kakšnega drugega lepila. Potem pa nadaljujte in spletite vzorec z vrvjo po lastni izbiri. Ker sem tokrat ustvarjala prvič, sem posvojila enostavnejši vzorec.
Pri roki sem iz svojih nakito-izdelovalskih časov imela še nekaj lesenih okraskov in perlic, peresa pa sem reciklirala kar iz starih uhanov. Saj veste – istih s katerimi si v času raznih Fun Factoryjev in ostalih 2000s lokalov še zažigal.
Vse ostalo je več ali manj stvar eksperimentiranja. Kar obožujemo! Jaz sem ugotovila, da me ročne spretnosti blazno pomirjajo. Neke vrste meditacija. Če je le čas, go for it! Če lahko te trenutke izkoristite kot kakovostni čas, preživet z otroci – še toliko bolje. Prilagam še nekaj slik postopka in končnega produkta.
Upam, da ste dobili malo inspiracije.
Do naslednjega prebliska!
Maja