Zgodba o Hanku ali kako smo postali trije

Odkar sva se pred nekaj meseci s Tilnom prvič preselila v skupno stanovanje, se vedno dogaja kaj zanimivega. Sploh odkar sva se odločila, da posvojiva muca – to je bilo že po dveh tednih v skupnem stanovanju… nekaj je manjkalo, da bi stanovanju lahko rekla čisto pravi dom. Živalca!

Oba imava zelo rada živali – jaz sem imela doma 2 muci, ki sta ostali pri starših, saj je eden pravi hišni čuvaj, ki ima na vrtu vse pod kontrolo, druga, muca, pa se odlično počuti v svojem domorodnem stanovanju in ven ne hodi, Tilna pa so prav tako v življenju vedno obdajali ljubljenčki, le da so bili v njegovem primeru to psi. Ker imava precej dela in nama obveznosti ne dopuščajo dolgih sprehodov, sva se odločila, da je muc boljša izbira…

Odpeljala sva se v zavetišče Gmajnice in si ogledala mačke, ki so bile pripravljene za oddajo. Okoli ducat boxov, v njih pa živalce, ki si na vse kriplje skušajo priboriti tvojo pozornost. Prizor, ki človeka gane…

Že pri prvem obhodu naju je skozi kletko s tačko zahakljal mali samček, ki so ga v zavetišču poimenovali Erik. S tačko naju je nežno, brez krempljev ustavil za roko in pogledal v svojem značilnem navihanem stilu. To je bilo to. Odločitev je padla brzinsko.

Drugi dan sva se vrnila v zavetišče s transporterjem. Tam sva bila deset minut pred odprtjem za obiskovalce, pred vrati, komaj čakala, da podpiševa papirje in malega odpeljeva. V prtljažniku sva imela cele vreče opreme iz Mr. Peta – wc, pesek, suho in mokro hrano, igrače – vse, samo da bo Hank, kot sva se odločila, da mu bo ime, vesel!

In to Hank, od prvega dne, ko je tistega sončnega jesenskega dne odšel z nama, prav gotovo je. Je tudi izvrsten igralec, saj je mogoče le pol toliko nežen, kot bi mu bilo pripisati v zavetišču in trikrat bolj nor, kot je izgledal na prvi uč, ampak midva ga imava vseeno rada. 🙂

Saj sva tudi midva … malo nora, tako da smo popolna družbica, ki si deli lušno stanovanje. Hank pomaga pri dekoriranju v smislu art direktorja – če mu kaj ni všeč pahne po tleh in razbije, tako da sva sprejela to njegovo vlogo in naju nikakor ne razburja več.

“Ej, Henk je razbil nov bel cvetlični lonček…”

“Jaaa, sej mogoče je bil res preveč mainstream…”

V glavnem, mi se imamo super – Henki občasno kakšno zagode, nama pa so njegove vragolije vedno bolj smešne – kaj pa ti? Kakšna je zgodba tvoje živalce in vaše skupne poti? Oglasi se nam v komentar s kakšno prigodo, z veseljem jo bomo prebrali! 🙂

Maja, Hank & Tilen

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja